Britanska vlada je potrdila načrte za razširitev volilne pravice na 16- in 17-letnike na vseh volitvah po Združenem kraljestvu, kar je del obsežne reforme demokratičnega sistema države. To zgodovinsko potezo so označili kot pomembno spremembo. Zadnja splošna volilna udeležba v letu 2024 je bila 59,7 odstotka, kar je najnižja udeležba od leta 2001.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil konec vladavine Nicolása Madura v Venezueli in izrazil polno podporo opozicijskemu voditelju Edmundu Gonzálezu Urrutii kot legitimnemu izvoljenemu predsedniku. Macron je po aretaciji Madura s strani ameriških sil poudaril, da so se Venezuelci končno rešili diktature, kar predstavlja pomemben mejnik za državo. Po mnenju francoskega predsednika mora prihodnje prehodno obdobje potekati na miren in demokratičen način, ob popolnem spoštovanju volje ljudstva. Elizejska palača je prek družbenih omrežij sporočila, da Francija priznava Gonzáleza Urrutio za zmagovalca volitev leta 2024 in ga vidi kot ključno osebnost, ki mora voditi politično tranzicijo. Macron v svojih izjavah ni neposredno komentiral same vojaške operacije Združenih držav Amerike, temveč se je osredotočil na prihodnjo stabilnost države. Njegove izjave odražajo širše stališče zahodnih sil, ki so že dlje časa opozarjale na nepravilnosti v venezuelskem političnem sistemu in podpirale demokratična prizadevanja opozicije.

Portugalska vlada je uradno podprla vzpostavitev polne demokracije v Venezueli, pri čemer je zunanji minister Paulo Rangel izpostavil Edmunda Gonzáleza Urrutio kot prednostnega kandidata za prevzem predsedniškega položaja. Rangel je poudaril, da Portugalska zagovarja rešitev, ki bi državi prinesla stabilnost in demokratične standarde, obenem pa je priznal, da bi González lahko prevzel funkcijo v okviru prehodnega obdobja oziroma z določenim časovnim zamikom. Portugalska diplomacija s tem sledi širšim prizadevanjem mednarodne skupnosti za razrešitev politične krize po spornih volitvah v tej južnoameriški državi. Zunanji minister je v svojih izjavah komentiral tudi prizadevanja Združenih držav Amerike, ki jih je označil za dobronamerna. Po njegovih besedah je ključno, da se v Venezueli vzpostavi okolje, kjer bo spoštovana volja ljudstva, kar bi omogočilo konec trenutne politične pat pozicije. Portugalska, ki ima v Venezueli številčno diasporo, pozorno spremlja dogajanje in si prizadeva za diplomatsko rešitev, ki bi preprečila nadaljnje zaostrovanje razmer v regiji. Odločitev Lizbone odraža usklajen pristop z nekaterimi drugimi članicami Evropske unije, ki prav tako dvomijo v legitimnost trenutne oblasti pod vodstvom Nicolása Madura.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Venezuelska opozicija je uradno napovedala, da je pripravljena na prevzem oblasti in oblikovanje nove vlade v državi. Voditeljica opozicije María Corina Machado in predsedniški kandidat Edmundo González sta poudarila, da so njuni privrženci pripravljeni na politično tranzicijo, ki sledi spornim predsedniškim volitvam. Opozicijske sile trdijo, da imajo dokaze o zmagi na volitvah, kljub temu da je državna volilna komisija za zmagovalca razglasila sedanjega predsednika Nicolása Madura. Napoved prihaja v času zaostrenih političnih razmer, ko si opozicija prizadeva za mednarodno priznanje in notranjo konsolidacijo moči. Vodstvo opozicije trdi, da je njihov program osredotočen na obnovo demokratičnih institucij in reševanje globoke gospodarske krize, ki že vrsto let pesti to južnoameriško državo. Kljub pripravljenosti na prevzem funkcij ostaja vprašanje dejanskega prenosa oblasti negotovo, saj sedanji režim ohranja nadzor nad vojsko in ključnimi državnimi organi.

Evropski parlament je sprejel resolucijo o Srbiji, ki med drugim poziva Evropsko komisijo k uvedbi ciljanih sankcij proti odgovornim za padec nadstrešnice v Novem Sadu. Kritična resolucija opozarja na nasilje, represijo in korupcijo v državi, pri čemer najvišje evropske uradnike poziva k previdnosti pri hvaljenju reform v Srbiji. Aleksandar Vučić je resolucijo označil kot pričakovano in jo povezal z obarvano revolucijo. V resoluciji je tudi poziv Evropski ljudski stranki (EPP), naj izključi SNS iz svojih vrst.